Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

DDV Vi vprašate, naši strokovnjaki odgovarjajo

Vi vprašate, naši strokovnjaki odgovarjajo!

DDV področje je eno izmed tistih področij, kjer nenehno iščemo odgovore. Bodisi sta se spremenila zakon ali pravilnik ali pa smo se srečali s poslovnim dogodkom, kjer se nam porajajo dileme, kako ga opredeliti.

Zbrali smo nekaj najpogostejših vprašanj in upamo, da boste med odgovori našli tistega, ki ga ravno danes potrebujete.

Obračun DDV in nepremičnine –

Avtorica: mag. Tanja Urbanija

Vprašanje

Podjetje je registrirano za storitve posredovanja pri prodaji in nabavi trgovskega blaga in za oddajanje nepremičnin v najem. Do julija meseca 2020 je opravljal samo dejavnost pri katerem je bil uveljavljan 100% odbitek. Julija 2020 pa je bila kupljena nova nepremičnina – stanovanje z zaračunanim 9,5% DDV za potrebe oddajanja kot naložbena nepremičnina. Do konca septembra se je stanovanje opremljalo. DDV od stanovanja in opreme nismo odbijali. Stanovanje je bilo oddano za 2 meseca ( oktober in november 2020) DDV zavezancu, ki pa ni imel pravice do odbitka, ker bi ga uporabljal kot stanovanje.

Izdana sta bila dva računa za to najemnino in ni se obračunal DDV. Vse smo spremljali po dejanskih podatkih.

Sedaj, pa je ta moja stranka našla drugo podjetje, ki bi namesto njega oddajal to nepremičnino v podnajem oziroma bi se oddajalo lahko tudi kot prenočišča. Podjetje, ki bi najelo stanovanje bi oddajalo nepremičnino za en mesec ali pa tudi za daljše obdobje in je registriran pod šifro 68.200 – dajanje stanovanj v najem za daljši ali krajši čas. To isto podjetje pa je tudi registrirano za nastanitveno dejavnost in ima na Ajpesu že prijavljeno eno enoto z prenočišči za oddajo. Ker se bo sedaj lahko zaračunaval DDV, lastnik sprašuje ali se lahko sedaj zahteva DDV od nakupa stanovanja in DDV od osnovnih sredstev in v kakšni višini.

Odgovor

Se lahko, vendar ne cel DDV, temveč po formuli. To pomeni recimo sedaj v DDV-O za november 2020 uveljavljam 1/20 vstopnega DDV od nakupa ter 1/5 od opreme in nato novembra 2021 (na vsakih12 mesecev naredim popravek), če celo leto oddajate v najem z izjavo spet ponovite zgodbo dokler ne pridete do izteka 5 oz. 20 let.

Začetek štetja let pa je od nakupa (zakon reče odbitka, vendar vi odbitka niste imeli in je zato od nakupa) in ne od sedaj. Pod črto za 2 meseca od 20 let ne bo odbitka. Tako kot ste naredili je edino pravilno, ker je bila prva oddaja brez DDV in zato se nič DDV od nakupa ne sme odbiti. Ni namreč pravilno, da bi pa sedaj skoraj cel DDV od nakupa zahtevali nazaj. Zakaj je tako prav kot ste naredili – enako določa tudi sodba Sodišča EU C-791/18 . Tu je bila zadeva ravno obratno, odbijal se je cel DDV ob gradnji 7 stanovanj. Cel DDV se je odbijal, ker je bil namen dajati v obdavčen najem. Ko se je zadeva zgradila in se je začela uporaba, so se 4 stanovanja oddala v oproščen najem. Postavilo se je vsebinsko vprašanje ali je treba od teh 4 stanovanj poračunat cel DDV ali po formuli po dvajsetinah. Sodišče EU je v obrazložitvi opozorilo, da sta dve logiki popravkov odbitka. Ena logika je, ki velja za popravek , kadar pride do spremembe pogojev znotraj obdobja uporabe. Povsem druga logika popravka pa velja za popravek, ki ga je treba opraviti, če je začetni odbitek nižji ali višji od odbitka, do katerega bi bil davčni zavezanec upravičen ob njegovi prvi uporabi. V obravnavanem primeru je že v začetku prvega leta uporabe prišlo do uporabe za oproščeno dejavnost , zato je bilo pravilno, da se cel DDV popravi v celotnem znesku, preračunano na 4 stanovanja v obdobju, ko se je začel oproščen promet.

V vašem primeru pa niste nič DDV odbijali ob nakupu. Nato je bila prva uporaba oproščeno dajanje v najem in zato je pravilno, da niste nič DDV odbili. Četudi bi ga, bi morali glede na sodbo C-791/18 popraviti cel odbitek takoj. Ker se vam sedaj decembra spremenijo pogoji, je to sprememba pogojev znotraj obdobja uporabe in zato se sedaj uporabi formula po letih in se ne popravi cel DDV. Zaradi tega boste recimo vsak december, dokler boste imeli obdavčen najem, poračunali 1/20 odbitka, vezanega na nakup (pri opremi pa preračunano na 5 let).

Inventura – odpis brez obračuna DDV

Avtorica: doc. dr. lidija robnik

Vprašanje

Prejeli smo informacijo, da je lahko 3 % oz. 5 % odpisa pri inventuri (kalo) brez obračuna DDV nanj – kot drobni inventar? Je ta informacija pravilna?

Odgovor

  • Odgovor morate iskati v pravilniku o stopnjah običajnega odpisa blaga oz. pravilniku o stopnjah odpisa za dejavnost v katero spadate. V primeru, da najdete ustrezen material (drobni inventar) v pravilniku in poglejte koliko je zakonsko dovoljen odpis v obliki kala (3 % ali 5 %) in potem do te vrednosti na nivoju letne nabave ni obračuna DDV in je odpis davčno priznan. Knjiženje: 405 / 320 in v davčnem obračunu ne rabite ničesar popravljati;
  • V primeru, da je vrednost nad dovoljenim % je razlika davčno nepriznana in od razlike obračunate DDV. Knjiženje: 405 / 320 in 480 / 260 – DDV. V davčnem obračunu pod 6.26 (s.p.) in 6.23 (d. o. o. in d. d.) popravite razliko, ki je davčno nepriznana.

Dovoljen kalo je potrebno vedno iskati v pravilniku, da ga boste lahko tudi zagovarjali. V primeru, da v pravilniku ne najdete podatka o odpisu, je celotni odpis davčno nepriznan in od celotne vrednosti se obračuna DDV. Knjiženje in davčni obračun – upoštevajte zgornjo drugo alinejo.

DDV – obračun pri tristranskem poslu

Avtorica: doc. dr. lidija robnik

Vprašanje

Smo podjetje, ki razvija in sestavlja različne naprave za izvajanje meritev. Podjetje ima sedež v Sloveniji. Naprave prodamo hrvaškemu podjetju, le-ta pa naprej končnim potrošnikom po svetu. Dostava naprave pa se zgodi direktno iz slovenskega skladišča, se pravi naprave ne gre do hrvaškega kupca, ampak jo glede na njihovo naročilo slovensko podjetje pošlje končnemu kupcu. Kako v takem primeru pravilno obračunamo DDV hrvaškem kupcu.

Odgovor

Glede na opis primera gre za pravi tristranski posel.

27. člen PZDDV-1 govori, da so tristranski posli, če:

– dobavitelj blaga je prvi v verigi,

– pridobitelj blaga je drugi v verigi in

– prejemnik blaga je tretji v verigi.

Dobavitelj blaga izda račun pridobitelju blaga in ne obračuna DDV in se sklicuje na 1. točko 46. člena ZDDV-1.

Dobava poroča v obrazcu DDV-0 v polje 12 in Rekapitulacijo poročilo A3.

Pazite na vso dokumentacijo, da jo imate, da je razvidno, komu ste prodali, kdo bo plačal in kam blago odpeljete ter da je blago zapustilo Slovenijo (izjava, ki je potrebna od 1. 1. 2020 dalje in da vam jo podpišejo).

Če dobavite blago fizični osebi v EU, morate obračunati slovenski DDV

Prodano blago – uporaba v lastne namene

Avtorica: doc. dr. lidija robnik

Vprašanje

Smo registrirani kot trgovina in prodajamo svetila in žarnice. Podjetje je zavezanec za DDV. Zanima nas sledeče:

  • Če za lastno rabo iz zaloge vzamemo svetilke in sijalke, katere vgradimo oz. zamenjamo v svojih poslovnih prostorih (po pisarnah, za posodobitev showrooma), šteje to kot davčno priznan odhodek in ali moramo od te porabe obračunati DDV?
  • Kako pa je v primeru, da naši komercialisti dajejo naše blago iz zaloge kupcem kot vzorce?
  • Naše blago iz zaloge (npr. žarnice, baterije) se daje ob koncu leta kot darila poslovnim partnerjem in zaposlenim? Kako je v tem primeru z vidika DDPO in DDV?

Odgovor

  • Razknjižite 702/660 – ker gre za lastno poslovno rabo ne rabite narediti obračuna DDV in konto 702 je davčno priznan odhodek.
  • Če poslovnim partnerjem podarite vzorce v razumnih količinah manjše vrednosti, ki ne presegajo 20 evrov, ne rabite popravljati vstopnega DDV ali narediti obračun DDV. V primeru, da so vzorci večjih vrednosti, morate obračunati DDV in knjižite 480/260. Razknjižite zmanjšanje zalog 702/660 – v obeh primerih.
  • Kadar date poslovnim partnerjem darila je to reprezentanca (50 % davčni priznan strošek na kontu 417) in DDV si ne smete odbijati (gre v celoti v stroške). V primeru, da obdarite zaposlene je davčno nepriznan strošek (konto 489) in DDV si ne smete odbijati. Lahko jim date blago (darilo) do 15 evrov in ni boniteta za zaposlene in za podjetje davčno nepriznan strošek. V primeru, da je vrednost nad tem, je darilo boniteta zaposlenega. V vsakem primeru razknjižite zaloge 702/660. Če ste od nabavljenega blaga odbijali DDV ga morate potem obračunati 480 260 – vrednost nad 20 evrov.

Poslovna darila

Avtorica: doc. dr. lidija robnik

Vprašanje

Naše podjetje letos slavi 25 let obstoja. V ta namen bomo dali tiskati majice, rokovnike, kulice, koledarje z logotipom našega podjetja in znakom za obletnico. Npr. vrednost ene majice brez tiska je 18,97 eur.

Te stvari se bodo različno podelile poslovnim partnerjem skozi vso leto ob obiskih naših komercialistov in projektantov na terenu.

Zanima me, če imamo pri nabavi teh stvari pravico do odbitka DDV? Je to strošek reklame ali reprezentance? Je davčno priznan strošek? Je ob podaritvi potrebno obračunati DDV?

V jeseni bomo pripravili prireditev za obletnico, na katero bomo povabili pomembne poslovne partnerje in zaposlene. Pogostitev s hrano in pijačo ter glasba.

Imamo od prejetih računov, ki se bodo nanašali na to prireditev pravico do odbitka DDV? Je to strošek reklame ali reprezentance? Računi bodo različni: najem dvorane, hrana, pijača, strežno osebje, glasbena skupina itd.

Je potrebno pri celotni zadevi paziti še na kaj druga?

Odgovor

  • Vstopnega DDV-ja si ne smete odbijati, ker vam gre DDV direktno v strošek. Ko boste majice in ostala darila delili poslovnim partnerjem, je to je strošek reprezentance, kar pomeni, da vam je v DDPO-2 davčno priznana vrednost le v višini 50-odstotkov,
  • če vrednost manjših poslovnih daril, ki jih boste nudili potencialnim poslovnim partnerjem ne presega 20,00 evrov, ne rabite obračunati DDV ob dajanju daril, če ste ga upoštevali, kot vstopni DDV oziroma ste si ga odbili,
  • na FURS opozarjajo, da morajo biti izpolnjen pogoj, da je vrednost darila omejena na 20,00 evrov in se darilo daje v okviru opravljanja dejavnosti prejemnika, občasno in ne vedno istim osebam. Priporoča se, da davčni zavezanec o danih darilih vodi evidenco (poslovni partnerji, zaposleni),
  • še vedno gre za dajanje daril ob obletnici za reprezentanco,
  • kar boste dali zaposlenim si ne smete odbijati DDV in niti ni davčno priznan odhodek – potreba je evidenca, komu boste delili darila, ki so reprezentanca (poslovni partnerji) ali neposlovni stroški (zaposleni),
  • pogostitev v jesenskim srečanju in pogostitev poslovnih partnerjev (50-odstotkov priznan strošek skupaj z vhodnim DDV),
  • od vseh prireditev v jeseni nimate pravice do odbitka DDV in vse je strošek reprezentance (dvorana, hrana, reprezentanca, pijača, strežno osebje),
  • udeležba in pogostitev zaposlenih je davčno nepriznan stroške in prav tako si ne smete odbijati DDV (evidenca zaposlenih in poslovnih partnerjev),
  • kaj drugega ne rabite paziti le glede prejetih računov in njihove vsebine in kako boste lahko opravičili, kdo so poslovni partnerji ali zaposleni.

Zaprtje s.p. in nepremičnine

Avtorica: mag. brigita osojnik

Vprašanje

Naša stranka s.p. namerava avgusta 2019 zapreti poslovanje zaradi upokojitve in me zanima kako je z nepremičninami, ki jih ima.

Ima 3 nepremičnine in sicer:

  • nakup 26.9.2011, kupec njegova žena
  • nakup 12.1.2000, kupca oba z ženo (vsak ½)
  • nakup 11.5.2015, kupec samo on.

V letu 2013 sta bili obe nepremičnini, ki sta bili v lasti žene prepisane na njega.

Nepremičnine so knjižene na naložbenih nepremičninah.

S.p. je ustanovil 1.12.2012.

Kdaj je bolj smiselno to upoštevati v bilanci (ali v bilanci za leto 2018 ali v bilanci ob zaprtju poslovanja), katere nepremičnine so predmet obdavčitve pri prenosu iz s.p. na lastnika ter kako se vrednotijo (ali je priporočljiva cenitev nepremičnin)?

Odgovor

V konkretnem primeru govorimo o prenehanju dejavnosti, saj navajate, da želi stranka zaradi upokojitve prenehati s poslovanjem.

Glede obdavčitve moramo upoštevati dohodninski vidik kot tudi vidik DDV.

Vidik DDV

Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV (7. člen ZDDV-1) .

Tako je treba za obdavčitev najprej preveriti, če je bila nepremičnina obdavčena ob nabavi z DPN ali DDV-jem ter kakšna je bila obdavčitev morebitnih vlaganj v nepremičnino. Prenos nepremičnine iz podjetja v gospodinjstvo se torej šteje za obdavčljiv promet, če si je podjetnik od nabave in vlaganj delno ali v celoti odbijal DDV.

Seveda je treba tudi upoštevati vrsto nepremičnine, ki se prenaša v gospodinjstvo in tudi starost te nepremičnine. V 44. členu ZDDV-1 je namreč določeno, da je dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, oproščena plačila DDV, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve. Na podlagi tega člena je nadalje določeno, da je oproščena dobava zemljišč, razen stavbnih zemljišč.

Predpostavljamo, da se v konkretnem primeru prenaša iz podjetja v gospodinjstvo rabljen objekt (t. i. star objekt, za katerega velja, da je že poteklo več kot dve leti od začetka uporabe oziroma prve vselitve). V tem primeru je treba ob prenosu nepremičnine iz podjetja v gospodinjstvo opraviti popravek odbitka vstopnega DDV za celotno preostalo obdobje popravka (za nepremičnine se popravek razporedi na obdobje 20 let), če je podjetnik ob nabavi oziroma pri naknadnih vlaganjih v nepremičnino odbijal vstopni DDV.

V kolikor pa se prenaša iz podjetja v gospodinjstvo stavbno zemljišče, pa je treba od takega prenosa obračunati DDV.

Dohodninski vidik

ZDoh-2 v prvem odstavku 51. člena določa, da se kot odtujitev sredstev, razen denarnih sredstev, pri ugotavljanju davčne osnove po tem poglavju šteje tudi prenehanje opravljanja dejavnosti.

Ne glede na prejšnji stavek, se pri ugotavljanju davčne osnove pri prenehanju opravljanja dejavnosti za odtujitev ne šteje prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti.

V 146. členu ZDoh-2 je tudi določeno, da se ob prenehanju opravljanja dejavnosti, ne glede na prvi stavek prvega odstavka 51. člena tega zakona, za prihodek ne šteje prihodek, dosežen z odtujitvijo nepremičnine s prenosom iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, pridobljene v podjetje pred 1. 1. 2005, pod pogojem, da ne gre za nepremičnine iz drugega stavka prvega odstavka 51. člena tega zakona ali za nepremičnine, ki se s prenehanjem dejavnosti prenašajo na drug subjekt, v skladu s četrtim odstavkom 51. člena tega zakona.

Za pravilno evidentiranje in vrednotenje prenosov v poslovnih knjigah podjetnika ste bili ob prenosu nepremičnin iz gospodinjstva v podjetje dolžni upoštevati določila Zakona o dohodnini in takrat veljavnega SRS 39 (od 1. 1. 2016 dalje velja SRS 30 (2016)).

V skladu s 50. členom ZDoh-2 se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev štejejo tudi prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, razen prenosov denarnih sredstev. Stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, se šteje za prihodek na način, kot je določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva. Ne glede na prejšnji stavek, se za prihodek ne šteje stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če je bilo to stvarno premoženje pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti. Za prenos stvarnega premoženja med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se ne šteje pridobitev sredstev od tretje osebe oziroma odtujitev sredstev tretji osebi. Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom pa se štejejo za transakcije med povezanima osebama.

SRS 39.27 določa, da je osnova za obračun amortizacije osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, njegova gospodarska vrednost, ki ne sme presegati tržne vrednosti. Nadalje v skladu s SRS 39.52 podjetnik prenese stvarno premoženje iz gospodinjstva do dneva priglasitve, lahko pa tudi kasneje. Od drugih oseb brezplačno pridobljena osnovna sredstva pa se po dnevu priglasitve ne morejo obravnavati kot prenosi stvarnega premoženja iz gospodinjstva. Gospodarska vrednost osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je vrednost, ki izhaja iz izvirne listine ali cenitvenega poročila.

Na podlagi navedenega lahko zaključimo, da je vsakršen prenos nepremičnine iz podjetja v gospodinjstvo obdavčen razen, če ni na podlagi ZDoh-2 izrecno izvzet. Prenos nepremičnine v gospodinjstvo se torej ne šteje za obdavčljiv prihodek ob prenehanju opravljanja dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • se prenašajo nepremičnine, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te nepremičnine zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti;
  • gre za prenos nepremičnine iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, pridobljene v podjetje pred 1. januarjem 2005, pod pogojem, da ne gre za nepremičnine iz prve alineje ali za nepremičnine, ki se s prenehanjem dejavnosti prenašajo na drug subjekt.
  • Če navedeni pogoji niso izpolnjeni, pomeni, da je prenos nepremičnine iz podjetja v gospodinjstvo obdavčen.

Treba je opozoriti, da prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom štejejo za transakcije med povezanima osebama. Zaradi navedenega je treba upoštevati določbe glede transfernih cen. Davčno osnovo je tako treba v letu odtujitve povečati za razliko med primerljivo tržno ceno (priporočljiva cenitev nepremičnin) in neodpisano (knjigovodsko) vrednostjo nepremičnine.

DDV – obračun pri tristranskem poslu

Avtorica: doc. dr. lidija robnik

Vprašanje

Imamo nekaj vprašanj, povezanih z bonitetami za avto in DDV. Ali DDV upoštevam pri osnovi za boniteto samo pri novih bonitetah? Ali upoštevam 22-odstotni davek, če nekdo plačuje boniteto za avto že tri leta in ima januarja nov znesek bonitete? In če ga, ali ga prištejem k začetni nabavni vrednosti ali k zmanjšani nabavni vrednosti, ki je za letos? Ali ne upoštevam DDV pri obstoječih bonitetah?

Odgovor

Osnova za izračun bonitete za uporabo osebnega vozila v privatne namene je povečana nabavna vrednost z vključenim DDV. To ste morali upoštevati tudi že v preteklih letih. Od 1. 1. 2013 se je nabavna vrednost povečala le pri operativnih (poslovnih) najemih osebnih avtomobilov. Od 1. 7. 2013 morate upoštevati v nabavno vrednost in novo višjo stopnjo DDV (22 %). Če imate avtomobile, ki ste jih nabavili po stopnji 20 % – upoštevajte tudi to.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja