Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Čuječnost

Izvor čuječnosti izhaja iz budistične tradicije, vendar se s pojmom čuječnosti srečamo tudi v zahodni kulturi, v krščanski konteplativni tradiciji in zahodni filozofiji. Prakticiranje čuječnosti je možno neodvisno od njenega izvora, saj gre za univerzalen fenomen. 

V zadnjem času je naraslo raziskovanje čuječnosti in utrdilo temelje znanstveni obravnavi najprej z ugotavljanjem njene aplikativne vrednosti, kasneje pa z razjasnjevanjem njene strukture. Danes je čuječnost samostojen znanstveni koncept, neodvisen od duhovnih, filozofskih in znanstvenih orientacij (Černetič, 2005).

Kaj je čuječnost?

S pojmom čuječnost se je prvi začel resno ukvarjati Jon Kabat Zinn (univerza Massachusetts), ki opredeljuje čuječnost kot nepresojajoče zavedanje sedanjega trenutka. Ko smo čuječni, se zavedamo našega notranjega (misli, čustva, občutki) in zunanjega (zvoki in druge zaznavne kakovosti v okolici) dogajanja. Gre za koncept nepristranskega opazovalca, ki posamezniku omogoča, da opazuje svoje misli, čustva in vedenje kot nevpleteni zunanji opazovalec. Poleg opazovanja lastnega doživljanja, brez interpretiranja, vrednotenja in ocenjevanja opazuje tudi dogodke in pojave izven sebe. Zavedanje lastnega doživljanja v sedanjem trenutku in sprejemanje tega doživljanja sta osnovni komponenti čuječnosti. Čuječnost v svojem bistvu predstavlja specifični način usmerjanja pozornosti in ima številne ugodne učinke na posameznikovo dobrobit (Černetič, 2005; Woods, 2012).

Mehanizmi pozitivnih učinkov čuječnosti (Černetič, 2002):

  1. Decentrirana perspektiva (perspektiva nepristranskega opazovalca) – nasprotno od kognitivne fuzije (zlitost misli in dejanj) omogoča, da vidimo situacijo bolj objektivno, torej realno. Objektivni pogled nevpletenega opazovalca omogoča lažje premagovanje rigidnih, neustreznih avtomatičnih vzorcev mišljenja in vedenja.
  2. Samoregulacija – dotok realnih povratnih informacij omogoča posamezniku učinkovitejšo samoregulacijo.
  3. Sprejemanje – kot nasprotje izogibanja negativnim mislim in neprijetnim čustvom pomembno prispeva k ohranjanju ali ponovni vzpostavitvi notranjega ravnovesja, saj izogibanje te pogosto še okrepi. Izpostavljanje neprijetnim mentalnim vsebinam prekine začaran krog spiralnega sovplivanja med negativnimi mislimi, povezanimi s selekcioniranim zaznavanjem in neprijetnimi emocijami.

 

Sodobna orodja vodenja

 

Več o tej temi preberite v priročniku Sodobna orodja vodenja

 
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja