Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Bilanca stanja

Bilanca stanja nam pokaže na eni strani sredstva podjetja (aktivo) in na drugi strani obveznosti do virov teh sredstev (pasivo). Poenostavljeno bi lahko rekli, da bilanca stanja pove, kaj podjetje ima na eni strani in kako so ta sredstva pridobljena na drugi strani.

Bilanca stanja: Sredstva – aktiva:

Neopredmetena dolgoročna sredstva. V bistvu gre pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih za postavke, ki niso opredmetena osnovna sredstva in katerih nabavno vrednost bi bilo neupravičeno prenesti v stroške v celoti takoj ob njihovi nabavi. Kot tipičen primer pridobljene pravice lahko navedemo nakup licence. Iz naslova te licence bo podjetje ustvarjalo prihodke več let, zato ne bi ravnali pravilno, če bi sredstva, dana za nakup licence takoj v celoti prenesli v stroške enega poslovnega leta. Iz tega razloga se nakup licence evidentira kot neopredmeteno dolgoročno sredstvo, katerega vrednost se v obdobju pričakovane koristi zmanjšuje skozi amortizacijo.

Opredmetena osnovna sredstva (in drobni inventar) so nepremičnine in oprema, ki jih podjetje uporablja za opravljanje svoje dejavnosti in katerih življenjska doba je daljša od enega leta.

Bilanca stanja se zmanjšuje tudi skozi izbrano metodo amortizacije pri vrednostno opredmetenih osnovnih sredstvih.

Tako opredmetena osnovna sredstva kot neopredmetena dolgoročna sredstva so v bilanci stanja praviloma izkazana v »neto« vrednosti t.j. nabavni vrednosti, zmanjšani za revalorizirano, že obračunano amortizacijo. Z uveljavitvijo SRS, je podjetjem dana možnost, da neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva vrednotijo po modelu nabavne vrednosti ali po modelu prevrednotenja. Velika večina podjetij vrednoti sredstva po modelu nabavne vrednosti, kar pomeni, da so ta, izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšana za obračunano amortizacijo. Če podjetje za model vrednotenja izbere model prevrednotovanja, pa so ta sredstva v bilanci stanja izkazana po t.i. pošteni oz. tržni vrednosti.

bilanca stanja

Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih podjetje poseduje, ne za namen opravljanja svoje dejavnosti ali prodaje v bližnji prihodnosti, temveč zaradi povečevanja njihove vrednosti ali oddajanja v poslovni najem. Enako kot pri osnovnih sredstvih se tudi naložbene nepremičnine praviloma izkazujejo po svoji neto nabavni vrednosti.

Dolgoročne finančne naložbe so naložbe v deleže ali delnice drugih podjetij, dolgoročno dana posojila ali dolgoročni depoziti sredstev. Gre za tiste vrste naložb, ki bodo prinašale prihodke iz naslova financiranja šele v obdobju, daljšem od enega leta.

Dolgoročne terjatve iz poslovanja so na primer terjatve do kupcev, ki smo jim prodali naše izdelke z odlogom plačila na več kot eno leto.

Zaloge združujejo zaloge materiala, surovin, nedovršene proizvodnje, polizdelkov, proizvodov ali trgovskega blaga. Pri tem naj še enkrat poudarimo, da so zaloge, tako kot načeloma vsa sredstva podjetja, ovrednotene po nabavni vrednosti.

Kratkoročne terjatve iz poslovanja so terjatve do kupcev, terjatve do države npr. za vstopni DDV, morebitne terjatve do zaposlenih in druge kratkoročne terjatve. Tudi terjatve so v bilanci stanja izkazane v vrednostih, ki so zmanjšane za morebitne odpisane terjatve.

Kratkoročne finančne naložbe predstavljajo stanje danih kratkoročnih posojil ali kupljenih vrednostnih papirjev, katerih zapadlost je krajša od enega leta. Sem spada tudi tisti del dolgoročnih posojil, ki zapade v naslednjem letu. Po uveljavitvi SRS, ki veljajo od leta 2016, se kratkoročne finančne naložbe v deleže in delnice izkazujejo po t.i. pošteni — tržni vrednosti, ki je običajno podana na borzi.

Denarna sredstva so v glavnem sredstva, s katerimi podjetje razpolaga na svojih evrskih in deviznih računih ter v gotovinski blagajni.

Aktivne časovne razmejitve so računovodska kategorija, ki nam pomaga, da izkažemo poslovne dogodke, ki so povezani z dvema različnima obdobjema poslovanja. Po SRS gre za kratkoročno odložene stroške in prehodno nezaračunane prihodke. Na primer: če od dobavitelja prejmemo račun, datiran na 15. 12. 2017, na katerem nam dobavitelj zaračunava najemnino za januar 2018, je ta najemnina v bilanci stanja za leto 2017 izkazana kot aktivna časovna razmejitev, saj bo prenesena med stroške šele v letu 2018.

Viri sredstev – pasiva

Kapital. Pod tem pojmom ima bilanca stanja združene vse kapitalske postavke, in sicer osnovni kapital (t.j. tisti, ki je vpisan v sodni register), oblikovane rezerve podjetja (tako zakonsko predpisane, kot tiste, ki jih podjetje oblikuje v skladu s svojimi akti),
preneseni nerazporejeni dobički preteklih let, čisti dobiček poslovnega leta ter tudi nepokrita izguba iz preteklih let in izguba tekočega leta, ki vrednost skupnega kapitala zmanjšujeta. Med kapitalske postavke sodi tudi presežek iz prevrednotenja, ki je posledica povečanja vrednosti premoženja družbe ( na primer nepremičnine ) na pošteno oziroma tržno vrednost, če je podjetje za model vrednotenja premoženja izbralo model prevrednotovanja.

Kapital oz. natančneje lastni kapital je po vsebini obveznost do lastnikov. Je vrednost, ki jo dobimo, če od tistega, kar podjetje ima (sredstva) odštejemo tisto, kar je podjetje dolžno navzven (t.i. dolžniški kapital). Poenostavljeno bi lahko rekli, da je podjetje vredno toliko, kolikor znaša njegov lastni kapital.

Dolgoročne rezervacije. Namen oblikovanja dolgoročnih rezervacij je, da se vnaprej vračunajo stroški (glej drugi poslovni odhodki — rezervacije), ki jih je podjetje oblikovalo na podlagi utemeljenih razlogov kot pogojno obveznost.

Dolgoročne obveznosti sestojijo iz dolgoročnih obveznosti iz financiranja (t.j. prejeta dolgoročna posojila) in dolgoročnih obveznosti iz poslovanja (npr. prejeti dolgoročni blagovni krediti). Gre skratka za obveznosti, katerih zapadlost nastopi v času, daljšem od enega leta.

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja so obveznosti do dobaviteljev, obveznosti do zaposlenih, obveznosti za davke, prispevke in druge kratkoročne obveznosti.

Kratkoročne obveznosti iz financiranja so obveznosti iz naslova prejetih kratkoročnih posojil. Sem štejemo tudi tisti del sicer dolgoročnih posojil, ki zapadejo v naslednjem letu.

Pasivne časovne razmejitve. Analogno aktivnim časovnim razmejitvam gre pri pasivnih časovnih razmejitvah za vnaprej vračunane stroške ali kratkoročno odložene prihodke. Primer: Od dobavitelja prejmemo račun, datiran na 15. 01. 2008 za najemnino za mesec december 2007. Ker se najemnina nanaša na leto 2007, jo izkažemo kot strošek v bilanci za leto 2007, obveznost do dobavitelja, ki na 31. 12. 2007 še ne obstaja, pa izkažemo na pasivnih časovnih razmejitvah.

bilanca stanja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja