Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Avtizem – kako prepoznati otroka z avtistično motnjo

Otroci lahko že zelo zgodaj v otroštvu kažejo kakršne koli težave v razvoju, ena izmed njih je tudi avtizem. Raziskave so pokazale, da imajo otroci večje možnosti za dober psihosocialni razvoj takrat, ko jim dovolj zgodaj na strokoven in otroku prilagojen način nudimo pomoč. Enako velja pri otrocih z avtističnimi motnjami. Da se izrazijo vsi potenciali in sposobnosti, ki jih otrok ima, je pomembno, da imajo tudi vsi strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih institucijah dovolj znanja, informacij in pripomočkov za prepoznavanje in nudenje ustrezne pomoči, podpore, načina komunikacije in ostalih prilagoditev.

V primeru, da strokovni delavci ugotovijo, da otrok kaže znake avtističnih motenj, mu je potrebno na posamezni področjih nuditi podporo, pomoč in prilagoditve. S temi ne čakamo, prav tako ne čakamo na diagnostiko in odločbo, saj je ključno, da otroku nudimo pomoč in podporo prej, saj so postopki diagnosticiranja in usmerjanja lahko dolgotrajni, otrok pa ni deležen ustrezne pomoči. Pomembno je, da s starši aktivno sodelujemo, z zavedanjem, da tudi starši zaradi vsakodnevnih izzivov starševstva potrebujejo razumevanje, podporo in pomoč tudi s strani strokovnih delavcev.

 

Področja opazovanja in spremljanja pri otrocih z avtističnimi motnjami

Otroci z avtističnimi motnjami primanjkljaje pokažejo že pred 36. mesecem starosti. Ti se kažejo na različnih področjih.

1) Področje socialne komunikacije in socialne interakcije – težave v komunikaciji (verbalni in neverbalni), pri socialno čustvenih izmenjavah in vzpostavljanju socialnih odnosov, razumevanju in vzdrževanju le-teh.

2) Področje vedenja, interesov in aktivnosti – ponavljajoča in stereotipna gibanja, neobičajen ali vedno enak način uporabe predmetov, rigidnost v mišljenju in vedenju, rutina, preokupiranost na dotičnem interesnem področju.

Primanjkljaji se lahko kažejo z različno intenzivnostjo, v lažji, zmerni in težji obliki na obeh področjih. Otrok lahko kaže lažje primanjkljaje na področju socialne komunikacije in interakcije ter težje na področju vedenja, interesov in aktivnosti. Vzgojno-izobraževalna institucija te težave opaža in prepozna, natančno določanje načinov in intenzitete izraženih primanjkljajev določa Komisija za usmerjanje. Ob zaznavanju večine opredeljenih vedenj je to pomemben pokazatelj za pregled diagnostičnega tima strokovnjakov. Otroci lahko že v vrtcu in v prvem izobraževalnem obdobju kaže težave na teh dveh področjih, od intenzitete primanjkljajev in vzgojno-izobraževalnega okolja pa je odvisno prepoznavanje le-teh tudi pri strokovnih delavcev.

 

Načini in znaki vedenja, ki nakazujejo, da imajo otroci lahko težave na področju avtističnih motenj

Socialna komunikacija in interakcija: otrok slabo vzpostavlja očesni kontakt, se ne odzove na svoje ime ali poznan glas, predmetom ne sledi z očmi, ne oponaša gibov ali obraznih izrazov, se ne igra z drugimi ali z njimi ne deli zanimanj in zadovoljstva, ne zna vzpostaviti stika, kaže težave pri domišljijski igri, joka, kriči, se agresivno vede do drugih in do sebe v funkciji izražanja počutja, stiske, tesnobe, nemoči, nerazumevanja itd.

Vedenja, interesi, aktivnosti: otrok kaže ponavljajoča se gibanja, izraža nenavadne odzive na senzorne dražljaje, igrače uporablja na nenavaden, vedno enak način, izvaja rituale in rutine, ki mu prinašajo pomiritev, ima nenavadne interese in se intenzivno ukvarja z njimi, je slabo motiviran za področja, ki niso del njegovih interesov, ima težave pri načrtovanju dejavnosti, organizaciji in vztrajanju do konca, slabše nadzira svoje impulze itd.Otroci z avtističnimi motnjami so skupina otrok, ki se med seboj zelo razlikujejo, pa vendar imajo vsi avtistične motnje.

Za uspešno vključevanje otrok z avtističnimi motnjami moramo poznati njihove posebnosti. Ker je njihov način komuniciranja včasih lahko nenavaden, potrebujemo posebno znanje za razumevanje njihovih potreb. Veliko dobrih praks ponujajo naslednji dokumenti, ki so strokovnim delavcem v vrtcu na razpolago na spletni strani Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport:

– smernice za delo v oddelkih za predšolske otroke z motnjami avtističnega spektra – MAS (2010),

– dopolnitev Navodil h Kurikulumu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami – za otroke z avtističnimi motnjami (2016),

– dopolnitev Kurikuluma za vrtce v prilagojenem programu za predšolske otroke – za otroke z avtističnimi motnjami (2016).

 

Dokončnega odgovora, kaj primanjkljaje povzroča, nimamo. Dejstvo je, da se možgani otroka z avtističnimi motnjami drugače strukturirajo in drugače delujejo. Prav tako je znano, da se avtistične motnje prenašajo iz roda v rod ter jih ima več fantov kot deklet.

 

Kaj je treba vedeti, da lahko z otroki z avtističnimi motnjami v vrtcu dobro delamo?


Otroci že v zgodnjem otroštvu lahko kažejo kakršne koli težave v razvoju, zato je pomembno, da jim je ustrezna pomoč nudena dovolj zgodaj ter strokovno in prilagojeno otroku. Za vzgojno delo je pomembno ustrezno in vzgojno prepoznavanje, razumevanje težav, ki jih otroci imajo ter takojšnja ustrezna podpora in pomoč. Treba se je čim prej odzvati na otrokove potrebe, ne glede na opravljeno diagnostiko. Ta je lahko zelo dolgotrajen proces in s tem izgubljamo čas za učenje potrebnih spretnosti za optimalen razvoj.

Ob vstopu otrok v vrtec je ključnega pomena izobraženost vzgojno-izobraževalnih delavcev, da se težave otrok čim prej prepoznajo in se jim lahko nudi ustrezna pomoč, podpora ter način dela in komunikacije z njimi. V optimalnem okolju bo otrok lahko izrazil vse potenciale, ki jih v neprilagojenem okolju, kjer njegov razvoj in posebnosti niso razumljene, ne bi mogel izraziti. Predpogoj za uspešno učenje je zagotovo razumevanje njihovih težav, podporo in njeno utemeljitev pa dodatno pospeši ustrezno postavljena diagnoza.

Diagnoza ni mogoča s pomočjo bioloških znakov, ki bi jih lahko pri pregledu odkril zdravnik, temveč temelji na poročilih staršev, zdravstvenem, psihološkem in pedagoškem poročanju, vedenjski sliki otroka med igro, oceni sposobnosti in prilagoditveni spretnosti. Če je mogoče, tudi na podlagi poročanja otroka samega.
V vrtcu imajo strokovni sodelavci to prednost, da lahko otroka opazujejo v interakciji z drugimi otroki in spremljajo znake, ki lahko kasneje pripeljejo do diagnostike. Na našem portalu Otroci s posebnimi potrebami vam skupaj z razširjeno vsebino nudimo tudi kontrolni vprašalnik (avtistične motnje).

 

Kateri so znaki avtističnih motenj v zgodnjem otroštvu?

Za prepoznavanje znakov, ki nakazujejo na težave, povezane z avtističnimi motnjami, moramo vedeti, kaj opazovati. Avtorji navajajo, da kar 90 % staršev otrok, ki se kasneje izkažejo za otroke z avtističnimi motnjami, opaža njihovo nenavadno vedenje že v drugem letu starosti. Značilno je, da se določeno vedenje, ki je pričakovano v posameznem razvojnem obdobju, ne pojavi. Pojavi se zaostanek v razvoju govora, težave s sluhom, otrok je lahko zelo moteč ali zelo miren. Vsi ti znaki lahko (ni pa nujno) kažejo na kasnejše težave, povezane z avtističnimi motnjami. Na določeni točki razvoja se lahko izgubijo tudi druga vedenja, kot na primer odzivnost v odnosu. Kot primer starši podajajo, da so se otroci odzivali na svoje ime in njihovo pozornost, kasneje tega odziva več ni bilo.

Znaki avtističnih motenj v prvem letu

Starši in strokovni delavci v vrtcih poročajo o vedenjskih znakih, ki so pomemben diagnostični pokazatelj. Nekateri izmed zgodnjih znakov so slabši očesni kontakt, slabša socialna odzivnost, slabše vstopajo v odnose, manj se navežejo, slabša motorična in vokalna imitacija, slabši socialni nasmeh in drugi načini izražanja veselja, slabše čebljanje, posnemanje izrazov na obrazu, ogledovanje igrač namesto igranje, ponavljanje gibanja rok in tako dalje.
Prav tako je nenavadno in pomanjkljivo izražanje čustev, njihov razpon, pogostost in integracija čustvenih reakcij so nenavadni.

Znaki avtističnih motenj od prvega do tretjega leta

V drugem in tretjem letu življenja postanejo znaki avtizma bolj očitni, predvsem pa bolj intenzivni. Motnje v tretjem letu starosti oslabijo.
Pri dveh in pol letih je opazna njihova socialna drugačnost, težave pri komunikaciji in nenavadni odzivi na okolje. Razlikuje se tudi njihov kognitivni razvoj, več težav imajo pri nalogah, kjer je potrebno pokazati zmožnost uporabe jezika za reševanje problemov, simbolično razmišljanje in elemente socialne interakcije. Pri manj verbalnih nalogah, ki vključujejo vizualne komponente, so njihovi rezultati bližje pričakovanim glede na njihovo starost. Prav tako so na nekaterih področjih njihovi dosežki visoki.

Težave s pozornostjo se prav tako začnejo že zelo zgodaj. v primerjavi z otroki brez težav v razvoju zmorejo manj skupne pozornosti. Hkrati so lahko preveč fokusirani ali jim različni dražljaji v okolju pozornost preusmerijo drugam in imajo težave pri osredotočanju. Pogosto so hiperaktivni. Vendar moramo biti pozorni, če so njihove težave s hiperaktivnostjo večje od težav vrstnikov na isti razvojni stopnji, je treba opraviti posebno diagnostiko, saj v tem primeru ni nujno, da govorimo zgolj o avtistični motnji.

Znaki avtizma, ki so bili opaženi in o njih poročajo starši otrok v starosti od enega do treh let, so stereotipna, ponavljajoča se gibanja, zaostanki v govornem razvoju, nenavadno strmenje, slabša čustvena odzivnost, težave pri posnemanju in tako dalje.

V predšolskem obdobju se lahko pokažejo znaki, kot so, da se otrok ne igra sam, ne govori, ponavlja besede, fraze drugih, kaže rigidno vztrajanje v rutinah, izbruhi jeze, agresivnost, težave pri razumevanju navodil in pravil, ki so povezana z varnostjo …

 

Metode in načini dela z otroki z avtističnimi motnjami

Raziskave so pokazale, da se otroci z avtističnimi motnjami bolje odzivajo na obravnavo takrat, ko je delo z njimi načrtovano po naslednjih principih:
– intenzivno, strukturirano in namensko uporabno učenje,
– jasna, nedvoumna, natančna navodila in vzgojno-učne strategije,
– uporaba ponavljanja za utrditev spretnosti in veščin,
– učenje v različnih kontekstih, na drugačne načine,
– uporaba komunikacijske poti, ki jo otrok razume in jo lahko uporabi za izmenjavo idej z drugimi (na primer slika, govor, izkušnja …),
– učenje, ki je povezano z osebnim interesom otroka,
– visoka stopnja podpore odraslega,
– vzpostavitev smiselnih odnosov z drugimi,
– individualizacija in personalizacija.

Prilagajanje načinov izvajanja in tudi vsebine kurikula je za otroke z avtističnimi motnjami ključno, če želimo, da bo učenje uspešno in kakovostno.

V Sloveniji so določeni pristopi, metode in načini dela že precej dobro uveljavljeni. Med najbolj znanimi so TEACCH, ABA in PECS. Uveljavljeni so tudi posamezni principi: modifikacija vedenja, čustveno opismenjevanje, učenje socialnih veščin in senzorna integracija. Za omenjene metode in pristope je treba nekaj več dodatnega znanja, intenzivna usposabljanja in izobraževanja. Več informacij vam nudimo na strokovnem srečanju Delo z otroki s posebnimi potrebami in učnimi težavami 2020.

Iz poznanih načinov, strategij in metod dela lahko izpeljemo nekaj učinkovitih usmeritev za vzgojno delo v vrtcu z otroki z avtističnimi motnjami:
– opazujte vsakega otroka posebej in poiščite informacije, da ga boste bolje razumeli,
– ustvarite spodbudno okolje, da se bo otrok lahko umiril in učil,
– vzpostavite individualno komunikacijsko pot,
– uporabljajte vizualni in /ali konkretni material,
– izbirajte dejavnosti, ki bodo otroku prinesle zadovoljstvo in izziv, 
– učite otroke socialnih spretnosti, čustvenih odzivov, odnosov, komunikacije, samostojnosti.

Za ustrezno in učinkovito podporo otrokom z avtističnimi motnjami priporočamo, da se vsaj nekateri strokovni delavci v vrtcu intenzivno izobražujejo o pristopih metodah in načinih dela z otroki z avtističnimi motnjami in si pridobijo dovoljenja za izvajanje posameznih metod, saj se tako učinkovitost učenja otrok z avtističnimi motnjami zelo poveča. Tovrstna individualizacija podpore omogoča napredovanje in razvoj potencialov otrok z avtističnimi motnjami ter prispeva k splošni naravnanosti vključujočih vrtcev, kjer lahko vsak otrok uresniči svoje potenciale.

 

Povzeto po gradivu mag. Simone Rogič Ožek

One comment

  1. […] Objavljeno v 5. novembra 2021 , Darinka Pirc Avtizem – kako prepoznati otroka z avtistično motnjo […]

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja