Kontakt  |  Pogoji poslovanja  |  E-priročnikiZaložba Forum Media
Naročite se na brezplačne
strokovne nasvete in
mesečno prejemajte
koristne informacije.

Brezplačni
E-mesečniki »

Za naročila in nasvete smo vam na voljo na telefonski številki

telefonska-stevilka

LiveZilla Live Help

telefon: 02 250 18 00
fax: 02 252 40 92

e-pošta:
info@zfm.si

Tukaj smo za vas!
Pon – čet: 08.00 – 16.00
Pet: 08.00 – 15.00

Založba Forum Media d.o.o.
Prešernova ulica 1
2000 Maribor

 

Avgustovski mesečnik 2012

Novo delovno mesto in sprememba akta o sistemizaciji

Zanima nas, kako je s spremembo akta o sistemizaciji, ko uvedemo novo delovno mesto? Kako pogosto bi morali spreminjati akt o sistemizaciji? Katere so glavne zadeve, zaradi katerih je treba spremeniti akt o sistemizaciji oziroma sprejeti novega?

 

Akt o sistemizaciji delovnih mest je splošni akt delodajalca, s katerim ta določi področja dela, delovna mesta ali vrste dela in pogoje za opravljanje dela za posamezno delovno mesto ali vrsto dela. Z njim se uresničuje ena izmed ustavnih pravic. V 49. členu Ustave RS je med drugim določeno, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Ravno zaradi navedenega morajo biti pogoji za opravljanje dela določeni in zapisani vnaprej – pred zaposlitvijo novega delavca. Delodajalci ne smejo z delavcem skleniti pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto oziroma vrsto dela, ki nista bila sistemizirana s splošnim aktom. Seveda pa lahko delodajalci ob pojavu potrebe po novem delovnem mestu ali vrsti dela spremenijo akt o sistemizaciji, določijo novo delovno mesto ali vrsto dela ter nato objavijo prosto delo. S tem predhodnim postopkom, torej s spremembo akta, pa so pogoji za opravljanje dela za novo delovno mesto ali vrsto dela zopet določeni in znani vnaprej – pred novo zaposlitvijo. Tako je tudi v takšnih primerih vsaj načelno zagotovljena že navedena ustavna pravica, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Tudi pri spremembi akta je treba spoštovati postopek, ki je določen za sprejem akta, kar velja zlasti za sodelovanje sindikata in sveta delavcev oziroma obveščanje delavcev.

 

Več o tem si lahko preberete v priročniku Opisi delovnih mest in akt o sistemizaciji.

Kako pogosto je treba spreminjati akt o sistemizaciji delovnih mest je odvisno predvsem tudi od vsebine akta in vsebine sprememb. V akt lahko delodajalci navedejo le delovna mesta, pogoje za opravljanje dela in opise delovnih mest ali vrste del. Lahko pa  poleg navedenega dodajo tudi določbe o organiziranosti delodajalcev (na primer: oblikovanje služb, sektorjev, profitnih centrov itd.). Tak dokument se potem posledično imenuje akt oziroma pravilnik o organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest in/ali vrste del. Vsekakor je treba akt spremeniti vedno pred uvedbo novega delovnega mesta ali vrste dela. 

 

Pri spremembi akta o sistemizaciji je treba paziti tudi na usklajenost vseh dokumentov pri delodajalcu. Akt o sistemizaciji delovnih mest je le del dokumentacije, s katero se pri delodajalcu celovito ureja področje kadrov. To pomeni, da morajo biti z aktom o sistemizaciji usklajeni tudi vsi drugi dokumenti delodajalca, kot so na primer pogodbe o zaposlitvi, prijave in objave prostih delovnih mest ali vrste del, izjava o varnosti z oceno tveganja za delovna mesta ali vrste del, napotnice za zdravstveni pregled, prijave v socialna zavarovanja itd. To zlasti velja za uporabo in navajanje nazivov delovnih mest oziroma vrste del. V praksi se prepogosto dogaja, da delodajalci za istega delavca, ki opravlja delo v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v različnih dokumentih navajajo različne nazive delovnega mesta ali vrste dela. Na primer v pogodbi o zaposlitvi »zidar«, v aktu o sistemizaciji »gradbeni delavec«, v prijavi prostega delovnega mesta ali vrste dela na Zavodu RS za zaposlovanje »delavec v gradbeništvu« in v napotnici na predhodni zdravstveni pregled »zidarska dela«. Navedena situacija je morda nekoliko karikirana, vendar se pogosto pojavlja, predvsem pri delodajalcih, ki niso dovolj pozorni pri izvajanju predpisov s področja delovnega prava. Pri takem nedoslednem navajanju nazivov delovnega mesta oziroma vrste dela včasih ni jasno, za katero delovno mesto je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, kakšne so njegove pravice in dolžnosti ter pogoji za opravljanje dela in podobno. Posledica tega so lahko spori med delodajalci in delavci.

 
Takšne pomembne vsebine vam vsak mesec pošljemo na vaš e-mail naslov. Popolnoma brezplačno!
Takšne pomembne vsebine vam vsak mesec pošljemo na vaš e-naslov. Popolnoma brezplačno!
 

Založba Forum Media

O nas

Povezave

 

 

 

© Založba Forum Media d.o.o. : Izdelava spletne trgovine Oblikovanje.com